Malo zgodovine krušne peči

Osnovna zasnova krušne peči se je zelo malo spremenila v zadnjih 2.000 letih. Že iz prazgodovinskih časov so izdelovalci peči vedeli, da ogrevana kupola peči predstavlja optimalno okolje za pripravo različne hrane. Peči, katere so odkrili v Pompejih so zelo podobne današnjim pica pečem, katere se uporabljajo v Neaplju in drugod po svetu.

Zidane peči, poznane kot krušne peči, so peči s komoro/kupolo, ki je narejena iz ognjevzdržnih materialov. Tradicionalno oblikovane peči ali “Romanske” peči imajo še danes najboljše karakteristike za peko pice, kruha, mesa, sladic, pripravo enolončnic, zelenjave. Zmožnost krušne peči, da lahko istočasno kuhamo hrano na tri načine, je neponovljiva in nedosegljiva z modernimi kuhinjskimi pečmi.

Hrana podobna pici je bila na podoben način pripravljena v krušnih pečeh že v neolitskem času. Zapisi, ki govorijo o tem, da so ljudje dodajali kruhu druge sestavine, da so si izboljšali in naredili raznovrsten okus, segajo v antično zgodovino.

Krušne peči so bile v uporabi v vsej srednjeveški Evropi in so bile pogosto zgrajene za uporabo celotne skupnosti. Takšne peči najdemo v Franciji kot ‘le four banal’, v Italiji pa pod imenom ‘il forno communale’. Popularnost peči je po svetu narasla v dobi kolonializma. Danes jih uporabljajo predvsem manjše obrtne pekarne, picerije ter restavracije, katerih gosti, cenijo hrano pripravljeno na tradicionalen način.

V 16. stoletju se v Neaplju pojavi “Galette”, tanek kruh, ki ima podobnosti s pico. Hrana revnih ljudi, katera se je prodajala na ulici in za katero se dolgo ni menilo, da je potreben poseben recept. Kasneje se pojavijo nadevi na kruhu v kombinaciji oljčnega olja, paradižnikov, rib.

Pogosto pripovedovana zgodba govori o tem, da je junija 1889 znani Neapeljski picopek, Raffaele Esposito, ustvaril pico Margerito v čast soprogi italijanskega kralja Margeriti Savojski. Pica je bila nadevana s paradižniki, mocarelo ter baziliko. Predstavljala naj bi barve italijanske zastave.

Jed je pridobila na priljubljenosti in kmalu je postala pica turistična atrakcija, katere obiskovalci Neaplja niso smeli izpustiti iz svojega jedilnika. Predvsem se je stregla v revnejših predelih mesta in je veljala za lokalno specialiteto.

Na srečo ima dandanes vedno več ljudi možnost izkusiti užitek priprave hrane v krušnih pečeh na lastnem vrtu ali v hiši. Okus tako pripravljene hrane je neponovljiv in neprimerljiv z navadnimi kuhinjskimi pečicami. Krušna peč omogoči pripravo hrane na način, kjer vsa sočnost ostane v hrani. Zmanjša se potrebni čas za pripravo hrane, saj so temperature lahko višje od klasičnih pečic, hrana je navzven hrustljava, navznoter pa sočna. Takšna, kakršno si želimo!


Kontaktirajte nas za ponudbo! Poiščite nas na Facebooku! Pošljite nam sporočilo!